Masaža je namensko zdravilno dotikanje drugega bitja. Ne dotikamo se le fizičnega telesa temveč tudi energetskega, čustvenega, mentalnega. To ni le dotik telesa s telesom, masiramo tudi z energijo, z mislimi, s srcem. Ko se nekoga tako dotikamo, nastane interakcija, človek se odzove. Če je stik ljubeč, je odziv zadovoljstvo. Ljudje smo socialna bitja, kar pomeni, da potrebujemo stik z drugimi. Bolj ko je stik ljubeč, bolj človeku pomaga, ga neguje, tolaži, zdravi.
Priprava na masažo je še pomembnejša od masaže same. Poznamo različne vrste priprav na masažo. Tiste, ki jih opravimo tik pred masažo in tiste, ki jih izvajamo vsak dan s tem, da skrbimo za vse ravni svojega bitja: fizično, energijsko, čustveno, mentalno, duhovno in se povezujemo z lastno esenco in z esenco sveta, uglašujemo s sabo, z drugimi in z vsem, kar je.
Še bolj kot same priprave je pomemben naš stav, naš pogled na svet, naš odnos do življenja in vsega, kar je. Lahko bi rekli, da je potrebna določena stopnja duhovne zrelosti. Terapevti smo različni in do ljudi, ki prihajajo k nam na terapije, se vede vsak drugače. Nekateri so zelo avtoritativni in se imajo za mojstre. Prepričani so, da vedo več od drugih, da imajo posebne sposobnosti in zahtevajo, da jih pacienti ubogajo in natančno sledijo njihovim navodilom. Do svojih strank se vedejo, kot se očetje vedejo do svojih otrok in to marsikdaj deluje. Veliko je ljudi, ki se počutijo nemočni in hrepenijo po ’očetu’ ali ’mojstru’, ki jih bo rešil težav, jih ’pozdravil’ ali pa jim vsaj povedal, kaj naj naredijo. Jaz ne spadam med takšne terapevte. Menim, da je človeštvo obdobje otroštva že preživelo. V astrološkem obdobju ovna, ki je sovpadalo s časom judovstva iz stare zaveze, smo potrebovali strogega očeta boga, ki nam je govoril, kaj smemo in česa ne smemo ter nas kaznoval. V obdobju ribe, ki je sovpadalo s časom krščanstva, smo potrebovali malo bolj ljubečega očeta Jezusa Kristusa. Zdaj, v obdobju vodnarja, se postavljamo na svoje noge. Seveda delamo tudi napake, a kot vsak pubertetnik se hočemo odločati sami. Mislim, da nihče ni pomembnejši od drugih in da nobena pot ni boljša od druge. Vsak ima pravico, da sam odloča o svojem življenju. Pomembno se mi zdi tudi, zakaj se človek odloči za pot maserja, terapevta, zdravitelja. Zaradi denarja? Ker se mu zdi, da bo potem bolj cenjen, pomemben? Ali bi enostavno rad pomagal? Pomembno je, da se ima človek rad in da se osrečuje, ko pa ugotovi, da je najbolj srečen takrat, ko osreči nekoga drugega, takrat lahko resnično, z veseljem in ljubeznijo daje.
Omenil sem, da je pomemben del priprav na masažo naša vsakodnevna skrb za vse ravni svojega bitja.
Jaz za svoje fizično telo skrbim tako, da vsako jutro telovadim. Razgibam si sklepe, izvajam jogo, chi gong, tai chi, vaje za hrbtenico. V resnici sploh ni pomembno, katere vaje človek izvaja, saj je vsakdo drugačen. Dobro je, da je telo vitalno, gibčno in fleksibilno.
Masaža je tudi delo z energijo. Pri tovrstnem urjenju mi zelo pomagata tai chi in chi gong.
Skrb za čustveno telo. Odprto srce. Empatija. Vsekakor je pomembno, da je naše srce odprto, a bolj ko je odprto, bolj smo ranljivi. Zato potrebujemo zaupanje. Zaupanje vase in predvsem zaupanje v življenje. Jaz verjamem v življenje. Verjamem, da se vse zgodi z razlogom in da je vse, kar se zgodi, prav, oziroma ne verjamem, da je nekaj prav nekaj pa narobe. Vse samo je! Nekaj nas boli, nekaj drugega občutimo kot prijetno. Nima smisla bežati pred bolečino, raje se nekaj naučimo iz nje. Nekaj nam hoče povedati. Seveda iščemo pot ven iz nje in prav to je naše učenje. Čustva so pomembna, delajo nas človeške, ni pa dobro, če nas brez vsakega nadzora premetavajo sem ter tja. Ko sem v vlogi maserja, je dobro, da čutim, a hkrati moram ta čustva obvladati. Pomembna je tudi empatija. Empatija je to, da zaznavamo bolečino drugega in jo čutimo, vendar se s to bolečino ne poistovetimo in nas ne vrže iz tira ter ostanemo v ravnovesju. Pri razvijanju empatije mi je močno pomagalo delo v Slovenskem društvu Hospic, kjer sem kot prostovoljec spremljal umirajoče.
Svoje mentalno telo negujem z vsakodnevno meditacijo. Pri tem se mi zdi najpomembneje to, da vsaj za nekaj trenutkov ustavim nenehno žlobudranje svojega uma ali pa, da se vsaj zavedam toka svojih misli, ne da bi me takoj potegnil vase, kar se vse preveč pogosto dogaja, in potem pozabim na vse drugo in se šele čez čas zavem, da sem pravzaprav tu, v tem prostoru in trenutku. Naš um je tako navajen nenehnega delovanja, da mu je nadvse težko umolkniti in se malce oddahniti.
Za svojo dušo poskrbim tako, da grem v naravo. V gozd, ob potok, v hribe, na morje, kamorkoli, le da sem v naravi. Narava me pomiri in nahrani. Rad odkrivam nove kraje, kjer še nisem bil, rad se gibljem po brezpotjih, se izgubljam in najdevam, rad imam dogodivščine. In rad hodim. Hoja v tišini je odlična vrsta meditacije.
Tudi ples petih ritmov mi pomaga pri negovanju vseh mojih teles, od fizičnega do duhovnega. Že Gabrielle Roth, utemeljiteljica plesa petih ritmov, je rekla, da s premikanjem telesa premikamo tudi svoj um in svoja čustva.
Za povezovanje z duhovnimi ravnmi življenja mi služijo molitev, uglaševanje in ples.
Z molitvijo pokažem, da sem nekaj v življenju opazil, da to cenim in da sem za to hvaležen. Predvsem hvaležnost se mi zdi nadvse pomembna vrlina, ki jo je vredno negovati. Imam več svojih molitev (jutranja molitev, večerna molitev, molitev pred obrokom, molitev ob umivanju zob, molitev v gibanju). Nevarnost molitev je v tem, da hitro postanejo rutina in jih začnemo izrekati avtomatično, brez pravega zavedanja in čuječnosti, zato skušam vsakokrat malce spremeniti besede, ki jih izrekam.
Uglaševanje je delovanje, s katerim se povežem s seboj, z drugimi, s svetom in z vsem življenjem. Vsakdo se lahko uglašuje na svoj način. Jaz imam svojega, ki se z leti razvija in spreminja. Uglasim se v jutranji meditaciji, pred vsakim pomembnejšim opravilom, projektom in pa, seveda, pred vsako masažo.
Ples mi pomaga pri delu s telesom in s čustvi. Pri plesu se mi umiri um in misli odidejo veliko lažje kot pri meditaciji. Velikokrat dosežem ekstazo, stanje, ko ni misli, a sem vseeno polno prisoten tukaj in zdaj ter čutim močno povezanost z božanskim, enost z vsem.
Priprave, ki jih opravim tik pred masažo.
Pred masažo pripravim prostor, sebe in masirano osebo.
Prostor najprej fizično očistim.
Nato ga očistim še energetsko. Prekadim ga z žajbljem, bobnam in včasih uporabim metodo štirih elementov. V enem kotu prostora prižgem svečo (za element ognja), v drug kot postavim kozarec z vodo (za element vode), v tretjem prižgem kadilo (za element zraka), v četrtega postavim kamen (za element zemlje).
Poskrbim za estetsko lepoto prostora, tako da uredim oltarček, prižgem svečke, vklopim prijetno glasbo.
Poskrbim za primerno temperaturo zraka. Po mojih izkušnjah je najprijetneje pri 27 ali 28 stopinjah celzija.
Na futon, na katerem masiram, namestim svežo rjuho, masažno olje postavim na grelnik.
Tako je prostor pripravljen.
Potem pripravim sebe.
Poskrbim, da sem čist, da imam čiste in postrižene nohte, da nimam ustnega zadaha, preoblečem se v oblačila za masažo, nato sedem, se umirim in uglasim.
Priprave masirane osebe
Že preden pride, ji sporočim, naj se pred masažo stušira in naj tri ure prej nič ne je. Ko pride, se najprej pogovorim z njo. Vprašam jo, kakšne fizične, čustvene in psihične težave ima, koliko je stara, kaj počne v življenju, s kakšnimi problemi se trenutno srečuje, kaj pričakuje od najinega srečanja in kaj si želi. Nato jo seznanim s tem, kaj bom počel in ji podam nekaj priporočil. Rečem ji, naj me nemudoma opozori, če jo bo kaj motilo ali ji kaj ne bo všeč: če jo bo zeblo, tiščalo na stran, če bo žejna, če jo bo kaj bolelo, kajti najpomembneje je, da je sproščena. Svetujem ji, naj pusti, da njene misli in skrbi odidejo in naj se iz glave preseli v srce in v čutenje, naj čuti, kaj se ji dogaja, naj globoko diha, naj mi z dihanjem in vzdihovanjem daje povratno informacijo o tem, kaj ji je všeč in kaj ne. Povem ji, da je tu varna in naj se preda čutenju. Če ji bo šlo na jok, lahko joka, če bo želela kričati, lahko kriči, če se ji bo smejalo, naj se smeji. Potem ji zaupam, da se zdaj podajava na potovanje v čarobno deželo, kjer ni časa in prostora, tam je le ona in vse se dogaja zanjo.
Masaža
Osebo najprej zmasiram z šamanskim bobnom oziroma očistim njeno energetsko telo. Šamanski boben s svojim močnim in globokim zvokom, s svojo močno vibracijo pretrese in premeša subtilne delce energetskega polja masiranega. Temu bi lahko rekli energetski reset oziroma ponastavitev. Med bobnanjem oseba stoji, da jo lahko zbobnam z vseh strani.
Zdaj je pripravljena na vstop v masažno sobo. Popeljem jo tja, jo prosim, naj se sleče, uleže na trebuh in pokrije z rjuho. Najbolje je, da je oseba povsem gola, še bolj pomembno pa je, da je sproščena, zato lahko obdrži spodnjice, če se v njih bolje počuti. Pomembno je tudi, da odloži ves nakit (uhane, verižice, zapestnice itd.) in vse, kar ima na telesu. Če je gola kot dojenček, ki je pravkar prišel na svet, se lažje prerodi in osvobodi določenih misli in energij, kot če nosi nakit, ki jo opominja na neke trenutke in izkušnje v tem življenju. Medtem ko se slači, odidem v kopalnico, kjer si še enkrat umijem roke, opravim malo potrebo in si razmigam zapestja.
Ko se vrnem v masažno sobo, sedem poleg človeka in obmirujem. Najprej se povežem s seboj in s svetom (potujem po svojih čakrah in izvajam svojo metodo uglaševanja) potem pa še s sočlovekom. V mislih si predstavljam, kako od spodaj mati Zemlja steguje svoje ognjene zublje in z njimi objame človeka ter v njem sežge vse, česar on ne potrebuje več, in tako napravi prostor za novo. Potem se v mislih povzpnem navzgor do sfere čiste bele svetlobe, sfere čiste ljubezni in zdravljenja. Vizualiziram snop bele svetlobe, ki obsije in zaobjame masiranega. Objameta ga ljubezen in zdravljenje. Rečem: »Bitja čiste ljubezni in zdravljenja in vsa druga bitja dobre volje, ki lahko pomagate, pridite sem, bodite z (ime osebe) in ji pomagajte, skupaj naredimo nekaj lepega zanjo. Hvala vam že v naprej. Rad vas imam. AMEN« Potem roke dvignem nad telo osebe in jo rahlo božam z energijo, ki teče skozi moje dlani. Nato počasi počasi eno dlan približujem njenemu križu, dokler se ga ne, zelo nežno, dotaknem. Obmirujem. Potem počasi naredim podobno z drugo roko, le da se z njo dotaknem srca osebe. Obmirujem. Čez nekaj časa začnem človeka počasi in nežno zibati s tako postavljenima rokama.
Nadaljevanje masaže se razlikuje od osebe do osebe, pa tudi pri isti osebi je vsaka masaža drugačna. Imam nekakšen okvirni vrstni red stvari, ki jih počnem, vendar se ga ne držim vedno. Navadno sprva sledim temu vrstnemu redu, dokler mi roke same ne začnejo delati nekaj drugega, nekaj, kar sploh nisem imel v načrtu. Prepustim se vodenju neke višje inteligence. Najraje imam tiste masaže, ko nehote začnem početi nekaj, česar nikakor nisem planiral. Prav ta spontanost mi omogoča, da se učim novih načinov masiranja, dotikanja, zdravljenja. Zmasiram celo telo. Menim, da vsak del telesa potrebuje ljubezen in dotik. Če en del telesa zanemarim, se bo počutil zapostavljenega, prezrtega, morda celo ljubosumnega. Ko nekdo pojamra, da ga boli levo koleno, moram vso svojo ljubezen in pozornost nameniti tudi desnemu kolenu, drugače organizem ne bo v ravnovesju.
Vsaka masaža poteka v valovih. Začne se nežno in počasi, intenziteta se stopnjuje, dokler ne doseže vrhunca, nakar začne upadati, dokler se povsem ne umiri. Nato pride nov val. Vala sta lahko dva ali pa jih je več.
Naj opišem okvirni potek moje masaže. Najprej osebo seznanim s svojim dotikom, tako da dlani pustim počivati na njenem hrbtu in jo potem nekaj časa nežno zibljem. Nato se lotim raztegovanja. Raztegnem ji hrbtenico, roke in noge. Potem začnem z oljem masirati hrbtno stran telesa. Nato se oseba obrne in začnem z manipulacijami, nakar z oljem zmasiram noge, trup in roke. Nazadnje se posvetim vratu in glavi. Ko s fizičnim dotikanjem zaključim, roke dvignem visoko nad človeka in ga začnem masirati z energijo. Včasih kaj zapojem ali pa le pustim, da iz mojega grla prihajajo glasovi. Včasih kaj zaigram na flavto in nato se masaža konča. Odidem iz prostora, oseba pa še nekaj časa počiva.
Nazadnje se še zahvalim vsem bitjem, ki so pomagala.
Masaži sledi pogovor z masirano osebo. Vprašam jo, kako se počuti, kaj je doživljala, če jo je kaj zmotilo ali ji je bilo neprijetno, kaj ji je bilo všeč... . To je čas, ko lahko pove, če se ji je odprl kak notranji proces, postavi kakršnokoli vprašanje in izrazi želje za prihodnost.
Zdaj lahko razumete, da je masaža še marsikaj več, kot je videti na prvi pogled.